Izbor varnostnika za določeno nalogo

Področje storitev varovanja postavlja nenehne zahteve po prilagoditvah, posodobitvah, poznavanju tehnologij, dodatnih nadzorih in ukrepih. Le najnaprednejše varnostne družbe lahko zagotovijo varnost svojih naročnikov na vseh področjih, ki jo potrebujejo.
Z zakonom o zasebnem varovanju predpisani izobraževalni program nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) varnostnica / varnostnik je osnovni program, ki ga mora opraviti vsak varnostnik. Za opravljanje zahtevnejših nalog varovanja pa so potrebna specialistična usposabljanja (npr. intervent, prevoznik denarja), programi usposabljanj za pridobitev posebnih pooblastil (npr. pooblastilo za nošenje orožja), interna strokovna izpopolnjevanja ter druga formalna in neformalna strokovna izobraževanja za naloge, ki jih varnostnik opravlja pri točno določenem naročniku ali v točno določeni panogi oz. dejavnosti.

Zakon o zasebnem varovanju opredeljuje pet specializacij varnostnika kot osebe, ki neposredno opravlja naloge zasebnega varovanja in pri tem lahko izvaja ukrepe v skladu z zakonom, in sicer varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik nadzornik, varnostnik telesni stražar in varnostni menedžer. V Sintalu smo na osnovi potreb in izkušenj te specializacije še podrobneje razdelili. Tako na primer odličen varnostnik, ki varuje šole, praviloma ni usposobljen za varovanja nogometnih tekem z visokim tveganjem in za izvajanje ustreznega odziva na varnostne incidente na njih. Tudi varnostnik, ki varuje objekt upravne enote, s svojo usposobljenostjo ne more optimalno opravljati nalog varovanja v trgovinah, še več, varovanje živilskih trgovin terja popolnoma drugačen pristop varovanja, kot to velja za trgovine s tehničnim blagom, športno opremo ali oblačili itd.

Varnostnik intervent je soočen z bliskovitim razvojem varnostne tehnike, zato se mora neprestano izobraževati in usposabljati za rokovanje z najrazličnejšimi sistemi tehničnega varovanja, saj je storitev intervencije kombinacija tehničnega in fizičnega varovanja. Tudi usposobljenost za ukrepanje mora neprestano nadgrajevati.

Varnostnik receptor je oseba, s katero se stranka najprej sreča ob obisku podjetja oz. ustanove in izkazuje njen prvi vtis. Poleg poudarka na prijaznosti in urejenosti mora obvladati tudi tuje jezike in osnovna računalniška znanja, hkrati pa mora biti poučen o značilnostih varovanega objekta, namembnosti posameznih prostorov, evakuacijskih poteh, alarmnih sistemih ter lokacijah hidrantov, ventilov za vodo in glavnih električnih stikal.

Davor Pajk, direktor fizičnega in FIT varovanja