|

VAROVANJE TRGOVIN

Varovanje trgovin je po oceni strokovnjakov ena najzahtevnejših oblik varovanja.

V Sintalu se tega dobro zavedamo, zato smo strokovni usposobljenosti varnostnikov v trgovinah namenili še posebno pozornost. Je plod sistematičnega izobraževanja, za katerega skrbimo v našem podjetju.

Izvajamo tudi usposabljanja zaposlenih v trgovinah s ciljem dviganja ravni varnostne kulture in zmanjševanja inventurnih manjkov.

Uspešnost varnostnika v trgovini

Zaradi specifike dela v trgovinah je pomembno, da varnostniki poznajo psihološke tipe kupcev. Na osnovi tega potem opravljajo svoje delo učinkovito in strokovno.

Učinek preventivnega ravnanja in varovanja v trgovini, lahko izmerimo šele po inventurah. Samo število prijetih kupcev je lahko zavajajoče. Poslanstvo varnostne službe se potrjuje predvsem v času, ko trgovci pregledujejo ugodne bilančne številke, poslanstvo varnostnika v trgovini pa v njegovem doslednem izvajanju danih nalog in prijaznem, profesionalnem odnosu do kupcev ter zaposlenih v trgovini.

Naloge varnostnika v trgovini

Naloga varnostnikov v trgovskih objektih je zagotoviti varnost obiskovalcev, zaposlenih, blaga in objekta.

Varnostnik mora zelo dobro poznati trgovino, ki jo varuje, da lahko delo opravlja učinkovito in profesionalno. V skladu s potrebami naročnika lahko:

  • po predpisanih postopkih preprečuje iznos neplačanega blaga iz trgovine, 
  • upravlja s sistemi varovanja, vključno s sistemom tehničnega varovanja proti kraji in videonadzorom, 
  • informira in usmerja kupce, 

  • nadzoruje prevzem in odpremo blaga v skladišču, 
  • nadzoruje iznos in vnos blaga s strani zaposlenih

Posebno pozornost namenja tistim prodajnim oddelkom in predelom v trgovini, za katere je znano, da so bolj mamljivi za nepridiprave.

Varnostna tveganja

Trgovine ogrožajo različna varnostna tveganja, pogojena z opravljanjem prodajne dejavnosti. Varnost zaposlenih, obiskovalcev, blaga in objektov je cilj, ki mu naročniki in s tem tudi varnostniki nenehno sledijo.

V trgovinah varujemo:

  • Nepremično in premično premoženje, ki ga predstavljajo:
    zgradbe in zunanja oprema prodajnih objektov
    notranja oprema prostorov
    blago v prodaji, v skladiščih in med prevozom
    dnevni izkupiček od prodaje v obliki denarja in drugih plačilnih sredstev. 

  • Zaposlene, ki so lahko naključna žrtev kriminalnega dejanja. Poleg nevarnosti, ki zaposlenim preti ob posredovanju pri krajah, roparskih tatvinah in ropih, je prodajno osebje zaradi lastne nepazljivosti vse pogosteje žrtev kraje njihovega imetja (torbic, denarnic in osebnih predmetov). 

  • Obiskovalce in kupce, ki lahko postanejo žrtev kakršnegakoli varnostnega incidenta v prodajalni ali nepoštenih prodajalcev.

Najučinkovitejši način varovanja trgovin je kombinacija fizičnega in tehničnega varovanja, za katerega se vse pogosteje odločajo tudi trgovci.

Raznoliki profili tatov

Tatovi prihajajo iz vseh družbenih slojev, so obeh spolov in vseh starosti. Tako morajo biti varnostniki v trgovinah pozorni na:

  • Priložnostne tatove, ki se obnašajo po načelu ‘’priložnost naredi tatu’’ in jih je tudi v slovenskih prodajalnah gotovo največ. Le-ti se za tatvino največkrat odločijo spontano, pri tem izkoriščajo različne priložnosti, ki se jim ponudijo, čeprav ob prihodu v prodajalno niso imeli namena karkoli vzeti brez plačila. Ti tatovi predstavljajo kar 75% vseh zunanjih kraj.

  • Tatove amaterje, ki vstopijo v trgovino z namenom, da bi kradli. Ker s tem nimajo velikih izkušenj, potrebujejo čas, da se umirijo in pripravijo na krajo. Amaterski tatovi predstavljajo 15% zunanjih kraj.

  • Profesionalne tatove, ki so izjemno nevarna kategorija tatov. Delujejo posamezno ali v skupinah in se s prodajo ukradenih predmetov preživljajo. Pogosto kradejo po vnaprejšnjem naročilu odjemalcev njihovega blaga. Predstavljajo 10% zunanjih kraj in jih je težko izslediti.

Vzroki inventurnih manjkov

V Sloveniji beležimo iz leta v leto več tatvin. V velikem porastu so zlasti kraje v trgovinah, ki jih brez dobrega varovanja ni mogoče zadovoljivo zmanjšati.


Ločimo tri glavne vzroke inventurnih manjkov:

  • Zunanje kraje – kraje tatičev, med katerimi najdemo kupce tako med otroki kot med starejšimi, tako med neurejenimi ljudmi kot gospodi, med domačini in tudi tujci. 

  • Notranje kraje – kraje zaposlenih, goljufije pri sprejemu in izdaji blaga, nezaračunavanje blaga kupcem, jemanje izdelkov zaposlenih za lastno potrebo ob odhodu na malico ipd. 

  • Napake pri inventurnem knjiženju.

Delež zunanjih in notranjih kraj se vztrajno povečuje, če jih ne preprečujemo. Dejstvo je, da je inventurni primanjkljaj veliko ceneje preprečevati, kakor ga zmanjševati pozneje, če za preventivo nismo poskrbeli pravočasno.

Preglejte naše ostale storitve fizičnega varovanja