Menu
Vožnja z dvigalom je lahko stresna, saj kljub ustreznemu vzdrževanju lahko pride do zastoja. To pa je v majhnem prostoru zelo neprijetno. V tem primeru pa ujetim osebam hitro priskočijo na pomoč Sintalovi interventi.
Več kot 350 Sintalovih varnostnikov in interventov na celotnem območju Slovenije je usposobljenih za učinkovito reševanje iz dvigal, tako da so osebe največkrat rešene v nekaj minutah.
Pravilnik o varnosti dvigal predpisuje pogoje in postopke za reševanje oseb, ujetih v dvigalu.
V Sintalu imamo po vsej Sloveniji usposobljene varnostnike za reševanje iz dvigal, ki lahko 24 ur na dan posredujejo na klic v sili. Reševanje iz dvigal izvajajo varnostniki interventi, na fizično varovanih objektih pa lahko te naloge izvajajo tudi varnostniki v okviru svojih rednih nalog.
Naša varnostno-nadzorna centra lahko sprejemata klice v sili iz komunikacijskih naprave v dvigalih, ki ustrezajo zahtevam predpisanih standardov. Ob klicu v sili se vzpostavi zveza z operaterjem v varnostno-nadzornem centru, ki avtomatično dobi informacijo o lokaciji dvigala. Prek govornega kanala ujetim v dvigalu poda ustrezne informacije. Nato pokliče najbližjo intervencijsko skupino ali varnostnika na objektu ter jim posreduje napotke za reševanje.
Sintalov varnostnik oziroma intervencijska skupina v najkrajšem možnem času prispe do dvigala in prične z reševanjem ujetih oseb.
Dvigala uporabljamo za navpični prevoz ljudi in tovora v stanovanjih, poslovnih stavbah, šolah, bolnišnicah, vrtcih, domovih za ostarele, nakupovalnih centrih, industrijskih obratih …
Večkrat se zgodi, da uporabniki obtičijo v njih. Okvare oziroma nenadne ustavitve dvigal so možne zaradi neustrezne uporabe, okvare sestavnih delov, izpada električnega napajanja, neustreznega vzdrževanja itd.
Človekov odziv je odvisen od dogodka in od posameznika. Ljudje, ki se dnevno vozijo z dvigali in jim je okolje domače, vedo, kako ravnati, če se dvigalo ustavi. Običajno reagirajo preudarno brez intenzivnih psiholoških in bioloških reakcij. Drugače je za tiste, ki so negotovi, imajo negativne izkušnje in so osebnostno manj trdni.
Kako je torej poskrbljeno za varnost uporabe dvigal in čim hitrejše reševanje v primeru zastoja?
Pravilnik o varnosti dvigal (Uradni list RS, št. 25/16) je stopil v veljavo z 20. 4. 2016. Vsi lastniki dvigal so dolžni zagotavljati varnost v svojih dvigalih skladno z zahtevami pravilnika.
Priloga 1 tega pravilnika pravi, da morajo biti dvigala opremljena s sredstvi, ki omogočajo osvoboditev in evakuacijo v kabini ujetih ljudi, ter z dvosmernimi komunikacijskimi sredstvi, ki omogočajo stalen stik z reševalno službo.
Ujeta oseba cca. 10 sekund drži označeni gumb in s tem avtomatsko sproži govorno povezavo z varnostno-nadzornim centrom Sintala.
Oba varnostno-nadzorna centra koncerna Sintal sta opremljena tako, da omogočata priključitev raznih komunikacijskih naprav, ki ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 81-28. Ob dospelem klicu avtomatično prepoznata dvigalo, iz katerega prihaja klic. Hip za tem lahko operater ujetim v dvigalu da ustrezne informacije in jih pomiri.
Nato poda napotke za reševanje najbližji intervencijski skupini, ki v najkrajšem možnem času prispe do dvigala in prične z reševanjem ujetih oseb.
Po končanem reševanju operater Sintala obvesti vzdrževalca dvigala, da pripravi dvigalo za ponovno uporabo.
Neustrezen postopek reševanja iz dvigal lahko povzroči nevarnost tako za uporabnike dvigala kot tudi za reševalce, zato smo se na izvajanje nove storitve v Sintalu temeljito pripravili. Kakovost storitve zagotavlja tudi strokovna usposobljenost naših interventov, ki bodo s svojim hitrim posredovanjem skrajšali in omilili posledice neljubih dogodkov.
Zakon narekuje, da mora biti dvigalo načrtovano tako, da zagotavlja varno reševanje oseb, ujetih v kabini. Kabina mora biti opremljena z dvosmernimi komunikacijskimi sredstvi, ki ustrezajo standardu SIST EN 81-28. Poseben standard za govorno komunikacijo med kabino in klicnim centrom je uveden zaradi neprimernosti običajnih telefonskih naprav, saj lahko prihaja do pogostih izpadov in nedelovanja, naprave pa je potrebno tudi prilagoditi za vse možne uporabnike (otroke, invalide, tujce, ostarele, …).
Pred vzpostavitvijo govorne povezave se mora v klicnem centru izvršiti prepoznava dvigala. Ta prepoznava mora biti mogoča tudi ob preizkušanju delovanja naprave. Operater mora brez pomoči oseb v dvigalu razbrati, s katere lokacije in iz katerega dvigala je prišel klic. Dvigalo se lahko prepozna tako, da naprava pred vzpostavitvijo zveze pošlje kodo ali predvaja shranjeno zvočno sporočilo o lokaciji dvigala, lahko pa se na sprejemni strani preko klicne številke razpozna lokacija dvigala.
Alarmna govorna naprava mora biti opremljena z vizualnimi in zvočnimi signalnimi napravami, ki ujetim v dvigalu omogočajo razpoznavo stanja naprave:
Naprava mora delovati ves čas uporabe dvigala in mora po potrebi izvesti alternativni klic. Vsaj enkrat na tri dni mora samodejno sprožiti testno povezavo s klicnim centrom. V klicnem centru se morajo beležiti tako rezultati preverjanj kakor tudi vsi ostali klici.
Napajanje naprave mora biti avtonomno – delovati mora vsaj eno uro po izpadu napajanja dvigala. V primeru oslabitve zmogljivosti napajalnih akumulatorjev se mora naprava aktivirati in poslati alarmni signal.
Naprava mora imeti možnost povezave za reševanje oseb, ki dvigalo vzdržujejo in se nahajajo na strehi dvigala ali v jami jaška. Poleg tega mora omogočati filtriranje ob določenih stanjih dvigala, da se onemogoči proženje govorne povezave (kadar kabina miruje v postaji z odprtimi vrati). Naprava mora omogočati obveščanje klicnega centra o koncu alarmnega klica. Ustrezen signal mora sprožiti oseba, ki rešuje potnike iz kabine dvigala, potem ko reši potnike.
Viri: Pravilnik o varnosti dvigal, Seminar o novostih Pravilnika o varnosti dvigal,
mag. Ivan Božič, univ. dipl. inž. el.
