Menu
Tukaj smo zbrali vprašanja, ki največkrat prispejo v naše nabiralnike.
Če ne najdete informacij, ki vas zanimajo, vas vabimo, da nas pokličete ali nam pošljete elektronsko pošto oziroma pošljite popraševanje.
Najbolj pomembno je, da skrb za varnost svojega premoženja damo v roke podjetju, ki mu zaupamo. Če se odločamo le na podlagi cen, obstaja velika verjetnost, da se nam izbira na koncu ne bo splačala.
Ponudniku mora zaupanje izkazovati tudi država, ki mu izda ustrezne licence. Te mu potrjujejo zakonitost, zanesljivost in strokovnost poslovanja. Seznam imetnikov licenc lahko najdemo na spletnih straneh Ministrstva za notranje zadeve.
Dobro varovanje je tisto, ki nepridipravom preprečuje dostop do želenega plena dlje, kot je potrebno, da varnostnik primerno ukrepa na kraju vloma.
Najbolje se obnese kombinacija tehničnega in fizičnega varovanja. Tehnično varujemo dom z mehansko zaščito, ki nepovabljenim otežuje vstop, in protivlomnim sistemom, ki zazna nepooblaščen vstop v objekte oz. poskus takega vstopa. Fizično pa dom varujemo s posredovanjem interventov, ki se odzovejo na sprožen alarm.
Že vrata in okna s ključavnicami in zapahi predstavljajo minimalno obliko mehanskega varovanja hiše. Moč mehanskega varovanja se meri v času, ki ga nepridiprav potrebuje, da pride do plena in tudi zbeži. Vendar pa mehansko varovanje, naj bo še tako trdno, ne zaznava vlomilca; za to je potrebno namestiti alarmni (protivlomni) sistem. Več o sistemih tehničnega varovanja
Na drugi strani tehnologija sama, torej protivlomni sistem, kljub ogromnemu napredku še ni dovolj za učinkovito varovanje. Alarm ima smisel le, če nanj reagira nekdo, ki je za to usposobljen. Torej ima alarmni sistem učinek le s povezavo alarmne naprave s pooblaščenim podjetjem za varovanje, ki v primeru alarma ukrepa z intervencijo. Več o storitvi intervencije
Alarmni sistem je lahko zasnovan tako, da varuje hišo le, ko nas ni doma, lahko pa jo varuje tudi takrat, ko smo doma. Glede na drznost vlomilcev priporočamo drugo možnost.
Glavni trend je širitev IP tehnologije. To se najbolj občuti na področju video sistemov, kjer IP kamere vztrajno izpodrivajo analogne. Povečuje se tudi delež v IP omrežje povezanih protivlomnih sistemov, ki so lahko integrirani z drugimi sistemi na objektu, kot so ogrevanje, klima in razsvetljava. Trenutno razvoj potuje v smeri mobilnega upravljanja protivlomnega sistema, na primer s pametnim mobilnim telefonom ali iPadom. Hkrati brezžični protivlomni sistemi nadomeščajo žične, v primerjavi s katerimi so bolj zanesljivi, lažji za vgradnjo, bolj estetski in se jih dobi po čedalje dostopnejših cenah. Ljudje se na splošno vedno bolj odločajo za kompleksnejše protivlomne sisteme, ki pa so do uporabnika vedno bolj prijazni in uporabni. Več o protivlomnih sistemih
Pomembni sta kakovost opreme in njena skladnost s protivlomnimi standardi. Na spletnih straneh varnostnih podjetij je mogoče dobiti veliko koristnih informacij in nasvetov o protivlomnih sistemih in trendih. Kupci naj se izognejo nakupu opreme dvomljivega porekla, brez referenc v Sloveniji in brez ustreznega certifikata. Vgradnjo opreme raje prepustimo strokovnjakom, kar se dolgoročno praviloma tudi stroškovno bolj splača. Podjetje, ki protivlomni sistem vgradi, mora po zakonu imeti licenco za vgradnjo sistemov tehničnega varovanja. Kupci naj nikoli ne najamejo podjetja brez licence. Nepazljivejšim kupcem se je zgodilo tudi že, da so sisteme vgradili kar vlomilci.
Vsakemu protivlomnemu sistemu mora biti dodeljen certifikat, iz katerega je razvidno tudi, v kateri razred spada. Standard SIST EN 50131 razvršča protivlomne sisteme v štiri razrede glede na zagotovljeno stopnjo varovanja. Razred 1 pomeni najnižjo stopnjo varovanja in je primeren za naročnike z majhnim varnostnim tveganjem, razred 4 pa najvišjo stopnjo – za tiste, pri katerih je prisotno visoko varnostno tveganje, na primer banke in zlatarne.
Za varnost svojega doma lahko vsakdo veliko naredi sam. Vlomilci najraje napadejo objekte, za katere ocenijo, da je vanje mogoče relativno enostavno in hitro vstopiti, in kjer jih ne bodo zmotili pri delu. Stanovanje ali hiša predvsem ne smeta dlje časa dajati vtisa, da nikogar ni doma – tudi, ko gremo denimo na dopust. To ne predstavlja velikega stroška, saj se je treba samo povezati s sosedi, sorodniki ali prijatelji. Priporočljiva je tudi dobra mehanska zaščita vrat in oken, ki onemogoča enostaven in hiter vstop v objekt.
Preden zapustimo dom za dlje časa, poskrbimo za naslednje:
Hiša ali stanovanje ne smeta biti videti prazna. Nekoga zaupanja vrednega prosimo, da prazni naš poštni nabiralnik, občasno odpira okna, spreminja lego senčil in rolet, parkira na dvorišču, suši perilo. Namestimo časovna stikala, na katera priklopimo luči, radio ipd., da se ob naključno izbranem času vklopijo. Okolica naj bo urejena: travo pokosimo, umaknemo predmete, ki bi jih vlomilci lahko uporabili pri vlomu (lestve, orodje ipd.). Ključev ne puščamo na “skritih” mestih, saj jih bodo vlomilci zlahka našli. Pred odhodom zapremo ventile za vodo in plin ter odklopimo električne aparate iz omrežja. Naša odsotnost naj ne bo javno znan podatek, zato je ne napovedujemo ali nakazujemo na telefonskih odzivnikih, na družabnih omrežjih (Facebook, Twitter, Google+ ipd.) in na odzivnikih na spletno pošto – obvestimo le zaupanja vredne. Telefon utišamo, da se iz stanovanja ali hiše ne bo slišalo zvonjenje v prazno. Za vsak primer fotografiramo nakit, umetnine in druge vrednejše predmete ter jih shranimo na varno mesto. Tja spravimo tudi morebitne večje količine denarja, ki jih hranimo doma.
Vsak protivlomni sistem mora imeti ustrezen certifikat. Zavarovalnice o ustreznosti protivlomnega sistema za znižanje premije presojajo glede na stopnjo varnosti, ki jo certifikat zagotavlja.
Protivlomni sistem lahko vgradi le varnostno podjetje z ustrezno licenco za izvajanje sistemov tehničnega varovanja. Če je protivlomni sistem priklopljen na varnostnonadzorni center varnostnega podjetja, mora slednje imeti tudi licenco za upravljanje z varnostnonadzornim centrom. Več o Sintalovih licencah in o zakonodaji.
Za profesionalno fizično varovanje se ljudje pogosto odločajo na osnovi slabe izkušnje ali pa na podlagi izkušenj znanca. Vedno več pa je tudi tistih, ki preventivno poskrbijo za varnost premoženja in lastno varnost.
Hiše običajno varujemo s sistemi tehničnega varovanja in znotraj njih s protivlomnimi sistemi, ki v primeru vloma posredujejo alarm na pooblaščeni varnostno-nadzorni center. Ta obvesti mobilno intervencijsko skupino, ki ukrepa v najkrajšem času in fizično zavaruje objekt. Tovrstno fizično varovanje priporočamo za vsako hišo, vprašanje je le, koliko smo pripravljeni tvegati in koliko smo pripravljeni finančno nameniti za varnost. Več o storitvah intervencije na alarm in fizičnem varovanju premoženja.
Varnostnike je mogoče najeti za poljubno dolg obseg varovanja.
Sintal lahko pokličete 24 ur na dan in vse dni v letu. V primeru hitre potrebe varnost zagotovimo z varnostniki. Če je na voljo več časa, bodo naši strokovno usposobljeni inženirji na podlagi analize potreb svetovali strokovno in cenovno najbolj primerno obliko varovanja.
V Sintalu imamo intervencijske ekipe varnostnikov razporejene na območju celotne Slovenije in se nahajajo v urbanih naseljih. Tam so povprečni intervencijski časi znotraj petih minut, na odročnejših predeli so nekoliko daljši.
Dva osnovna varnostna pristopa varovanja poslovalnic ločimo glede na to, ali stranke prihajajo v neposreden stik z osebjem ali ne. Namreč, enak dostop do osebja, kot ga imajo stranke, imajo tudi roparji. Če je roparju omogočen neposreden stik z osebjem, je nevarnosti izpostavljeno predvsem osebje. V nasprotnem primeru pa so izpostavljene stranke. Od izbranega pristopa je odvisna izbira primernih tehničnih sredstev za varovanje proti ropom.
Znotraj tehnične zaščite poznamo različne pristope. Mehanska zaščita preprečuje dostop do večje količine vrednih predmetov v kratkem časovnem obdobju. Sistem dimnih denarnih pasti denar obarva in naredi trajno neuporaben. Pomembne so tudi naprave za javljanje ropa, na primer skrite tipke, denarne pasti v blagajnah in javljalniki tresljajev na trezorju. Sistem pristopne kontrole pomeni elektronsko varovanje vstopa v varovana območja. Video nadzor in video arhiviranje pa igrata pomembno vlogo predvsem pri razreševanju kaznivega dejanja ropa.
Tehnična sredstva in postopki delujejo tudi preventivno, saj se bodo roparji težje odločili za napad na bolj kompleksno varovano poslovalnico. Razpon možnih sredstev je širok, izbira je odvisna od potrebe posamezne poslovalnice. Več o protiropnih sistemih
Kljub možnostim, ki jih ponuja tehnično varovanje, je nepogrešljiva intervencija izkušenih in učinkovitih varnostnikov, ki reagirajo v kriznih situacijah. Intervencijske ekipe se odzovejo na sprožen alarm (tu je povezava med protivlomnim sistemom in intervencijo) in prihitijo v nekaj minutah. Nekatere ustanove pa imajo tudi stalno prisotnega varnostnika. Več o fizičnem varovanju premoženja in fizičnem varovanju bank
Zelo pomembno je tudi, da je o tem, kako ravnati v primeru ropa, dobro poučeno osebje.
Dimna zavesa je namenjena zaščiti proti hitrim vlomom in jo odsvetujemo za zaščito pred ropi, saj bi lahko povzročila neobvladljivo paniko roparja.
Prvo pravilo je, da sta zdravje in življenje vrednejša od premoženja. Ne reagiramo pogumno in nepremišljeno. Vlomilec je lahko nevaren, zavedati se je potrebno, da se lahko prestraši tudi on. Poskušamo ostati čim bolj mirni in ne izzivamo vlomilca s fizičnim napadom. Poskušamo si natančno zapomniti njegov videz (višina, starost, postava, hoja, barva kože, …), izrečene besede, naglas, narečje, … Zapomnimo si smer, v katero je pobegnil, in način pobega. Po dogodku takoj obvestimo policijo (pokličemo 113). Kraj dejanja pustimo nedotaknjen, saj v nasprotnem lahko uničimo sledi vloma. Očividce prosimo, da počakajo do prihoda policije, da bodo morda lahko posredovali pomembne informacije.
Podobno kot pri soočenju z vlomilcem velja, da poskušajmo ostati čim bolj mirni. Ne kričimo ali kako drugače panično reagiramo, ne izzivamo roparja z nepotrebnimi gibi ali dejanji in nikakor nismo pogumni in nepremišljeni. Ni odveč ponovno poudariti, da je zdravje vrednejše od premoženja. Roparjeve reakcije pozorno spremljamo in upoštevamo, da ga je morda bolj strah kakor nas. Upoštevamo njegova navodila. Če je mogoče, z roparjem komunicirajmo na način, ki bo situacijo pomirjal, da se izognemo nepotrebni uporabi orožja ali drugih nevarnih sredstev. Poskušamo si natančno zapomniti roparjev videz (višina, starost, postava, hoja, barva kože, …), izrečene besede, naglas, narečje, … Zapomnimo si smer in način pobega, po dogodku takoj obvestimo policijo (113) in očividce prosimo, da počakajo do prihoda policije, da bodo morda lahko posredovali pomembne informacije. Kraj dogodka pustimo nedotaknjen.
Kot v drugih kritičnih situacijah velja, da poskušajmo ostati zbrani. Poskušamo brez panike zavarovati sebe in se oddaljiti s prireditvenega prostora. Paziti moramo, da ne pademo na tla. Ko se oddaljujemo, se trudimo ne povzročati dodatne nevarnosti za druge udeležence. In končno, poskušamo slediti navodilom varnostnikov, policije ter organizatorjem prireditve o načinu in smeri gibanja, čeprav je običajno v praksi to težko zaradi povečanega hrupa.
Organizator mora pred pričetkom prireditve zagotoviti več primernih izhodov. V krizi se sprosti vse možne zasilne izhode, kar ponavadi vpliva na smer gibanja množice in zmanjšanje stampeda. Kadar pa konstrukcija objekta ali prostora ne omogočata več izhodov, mora organizator na predvidenih lijakih zagotoviti protipohodne ali fiksne ograje, ki preprečujejo razvitje stampeda.
Odsvetujemo obisk prireditve, kjer ni poskrbljeno za varnost na opisani način.
Osnovna navodila za ravnanje v primeru požara so podobna za vse objekte.
Oseba, ki opazi, da grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije oziroma opazi že razvit požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge. Če požara ne more pogasiti sama, mora oseba o požaru obvestiti osebo, odgovorno za gašenje začetnih požarov in evakuacijo iz objekta (če je požar v podjetju), in regijski center za obveščanje na številki 112. Regijskemu centru za obveščanje (112) ali policiji (113) sporoči, kje gori, kaj gori, kakšen je obseg požara, ali so na kraju požara ponesrečenci ali ogroženi ljudje, ali so prisotne nevarne snovi in kdo sporoča o požaru (če nima ustrezne telefonske povezave, mu je pri obveščanju regijskega centra dolžan pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom).
Vse ostale prisotne v prostoru ali objektu mora obvestiti o požaru z glasnim vzklikom »Požar!« in se umakniti po evakuacijski poti na zbirno mesto, ponavadi na prosto površino pred objektom. Pri izhodu aktivira ročni javljalnik požara.
Če gre za požar v poslovnih prostorih, oseba, odgovorna za gašenje začetnih požarov in evakuacijo iz objekta, do prihoda gasilcev vodi evakuacijo in daje navodila, ki jih morajo ostali udeleženci upoštevati. V vsakem primeru so vsi udeleženci dolžni sodelovati z gasilci pri gašenju požara ter v celoti izpolnjevati ukaze in navodila vodje gašenja.
Navodila za ravnanje ob požaru se v različnih objektih razlikujejo na primer glede obveščanja oseb v objektu. V nekaterih je zapovedano glasno vzklikanje in opozarjanje oseb na požar, v drugih varnostnik receptor obvešča po ozvočenju, drugje se po ozvočenju predvaja posneto obvestilo, lahko pa se tudi obvešča preko siren požarnega javljanja z aktiviranjem ročnega javljalnika požara. Dobro je, da se seznanimo s požarnim redom, preden pride do kritične situacije.
Pravna podlaga za izvajanje storitev varovanja je Zakon o zasebnem varovanju (2011), ki je med najstrožjimi zakoni o zasebnem varovanju v Evropi. Posamezna področja varovanja imajo tudi posebne predpise.
Fizičnemu varovanju zahteve narekuje Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja. Varovanje prireditev se mora držati Zakona o javnih zbiranjih, Pravilnika o načinu varovanja javnih zbiranj in Uredbe o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah. Varovanje oseb se mora držati Zakona o orožju (2005), Sprememb in dopolnitev Zakona o orožju (2009) ter Kazenskega zakonika RS (2008). Prevoz denarja urejajo Pravilnik o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (2005), Spremembe in dopolnitve pravilnika o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (2008) in Spremembe in dopolnitve pravilnika o načinu prevoza in varovanja denarja ter drugih vrednostnih pošiljk (2009). Protipožarno varovanje pa mora upoštevati navodila Zakona o varstvu pred požarom, Pravilnika o požarnem redu, Pravilnika o požarnem varovanju, Sprememb in dopolnitve pravilnika o požarnem varovanju ter Pravilnika o pregledovanju in preizkušanju vgrajenih sistemov aktivne požarne zaščite. Zakone lahko pregledate tukaj.
Podjetje, ki opravlja storitve varovanja, mora za vsako področje pridobiti licenco. Seznam imetnikov licenc lahko preverite na spletnih straneh ministrstva za notranje zadeve.
Osnovne zahteve za poklic varnostnika/ce narekuje Zakon o zasebnem varovanju. Kandidat mora biti državljan/ka Republike Slovenije ali države članice EU z dokončano najmanj osnovnošolsko izobrazbo v Republiki Sloveniji. Aktivno mora obvladati slovenski jezik, biti mora nekaznovan/a in zdravstveno sposoben/na.
Oseba lahko v skladu z ZzasV-1 storitve s področja zasebnega varovanja opravlja s pridobljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo varnostnik/ca in izdano službeno izkaznico za varnostnika, ki jo izda Ministrstvo za notranje zadeve.
