Reševanje iz dvigal

Dvigala uporabljamo za navpični prevoz ljudi in tovora. Nahajajo se v objektih, kot so stanovanja, šole, bolnišnice, vrtci, domovi za ostarele, poslovne stavbe, nakupovalni centri in industrijski obrati. Nepogrešljiva so za ljudi, ki zaradi fizičnih okvar ali bolečin ne morejo uporabljati stopnic.

Okvare oziroma nenadne ustavitve dvigal so možne zaradi neustrezne uporabe, okvare sestavnih delov, izpada električnega napajanja, neustreznega vzdrževanja itd. Večkrat se zgodi, da uporabniki obtičijo v njih.

Človekov odziv je odvisen od dogodka in od posameznika. Ljudje, ki se dnevno vozijo z dvigali in jim je okolje domače, vedo, kako ravnati z dvigali, če se dvigalo ustavi. Običajno reagirajo preudarno brez intenzivnih psiholoških in bioloških reakcij. Drugače je za tiste, ki so negotovi, imajo negativne izkušnje in so osebnostno manj trdni.

Pravilnik o varnosti dvigal

Reševanje oseb, ujetih v dvigalu, predpisuje Pravilnik o varnosti dvigal (Uradni list RS št. 83/07), ki je stopil v veljavo z 29. 9. 2007. S sprejetjem tega pravilnika morajo vsi lastniki obstoječih dvigal do 25. 10. 2008 varnost svojih dvigal uskladiti z zahtevami sprejetega pravilnika.

Pravilnik v 21. členu opredeljuje odgovornost lastnika za varno uporabo, vzdrževanje in delovanje dvigala v skladu z navodili monterja dvigala. Alarmni sistem v dvigalu mora imeti možnost vzpostavitve stalne dvosmerne govorne povezave z mestom za reševanje oseb iz dvigala. Vzpostavitev zveze z mestom za reševanje oseb iz dvigala mora biti neprestano možna. 26. člen pravilnika opredeljuje reševanje oseb, ujetih v dvigalu.

Reševalec oseb iz dvigala mora biti usposobljena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki v imenu lastnika skrbi za reševanje oseb iz dvigala. Seznanjen mora biti z navodili za uporabo dvigala in reševanje oseb iz kabine dvigala in jaška ter z ustreznimi deli kontrolne knjige. Za reševanje iz dvigala se lahko imenuje tudi vzdrževalec, če izpolnjuje zahteve iz tega člena. Zahteve 21. In 26. člena pravilnika so podrobneje predstavljene v nadaljevanju.

Alarmna govorna naprava

Dvigalo mora biti načrtovano tako, da zagotavlja varno reševanje oseb, ujetih v kabini. Kabina mora biti opremljena z dvosmernimi komunikacijskimi sredstvi, ki ustrezajo standardu SIST EN 81-28. Poseben standard za govorno komunikacijo med kabino in klicnim centrom je uveden zaradi neprimernosti običajnih telefonskih naprav, saj lahko prihaja do pogostih izpadov in nedelovanja, naprave pa je potrebno tudi prilagoditi za vse možne uporabnike (otroke, invalide, tujce, ostarele, …).

Pred vzpostavitvijo govorne povezave se mora v klicnem centru izvršiti prepoznava dvigala. Ta prepoznava mora biti mogoča tudi ob preizkušanju delovanja naprave. Operater mora brez pomoči oseb v dvigalu razbrati, s katere lokacije in iz katerega dvigala je prišel klic. Dvigalo se lahko prepozna tako, da naprava pred vzpostavitvijo zveze pošlje kodo ali predvaja shranjeno zvočno sporočilo o lokaciji dvigala, lahko pa se na sprejemni strani preko klicne številke razpozna lokacija dvigala.

Alarmna govorna naprava mora biti opremljena z vizualnimi in zvočnimi signalnimi napravami, ki ujetim v dvigalu omogočajo razpoznavo stanja naprave:

• z osvetljenim rumenim piktogramom se skupaj z zvočnim signalom signalizira, da je klic v sili posredovan,
• z osvetljenim zelenim piktogramom se označi, da je zveza vzpostavljena in klic sprejet.

Naprava mora delovati ves čas uporabe dvigala in mora po potrebi izvesti alternativni klic. Vsaj enkrat na tri dni mora samodejno sprožiti testno povezavo s klicnim centrom. V klicnem centru se morajo beležiti tako rezultati preverjanj kakor tudi vsi ostali klici.

Napajanje naprave mora biti avtonomno – delovati mora vsaj eno uro po izpadu napajanja dvigala. V primeru oslabitve zmogljivosti napajalnih akumulatorjev se mora naprava aktivirati in poslati alarmni signal.

Naprava mora imeti možnost povezave za reševanje oseb, ki dvigalo vzdržujejo in se nahajajo na strehi dvigala ali v jami jaška. Poleg tega mora omogočati filtriranje ob določenih stanjih dvigala, da se onemogoči proženje govorne povezave (kadar kabina miruje v postaji z odprtimi vrati). Naprava mora omogočati obveščanje klicnega centra o koncu alarmnega klica. Ustrezen signal mora sprožiti oseba, ki rešuje potnike iz kabine dvigala, potem ko reši potnike.

21. člen pravilnika o varnosti dvigal

Pravilnik v 21. členu opredeljuje odgovornosti lastnika, ki je odgovoren za varno uporabo, vzdrževanje in delovanje dvigala v skladu z navodili monterja dvigala.

Če za obstoječa dvigala ni ustreznih navodil za uporabo, skrbništvo in vzdrževanje oziroma so ta pomanjkljiva, jih mora lastnik pridobiti od monterja dvigala ali poskrbeti za njihovo izdelavo oziroma dopolnitev.

Navodila za uporabo, skrbništvo in vzdrževanje morajo vsebovati informacije in navodila za dela, ki jih je potrebno opraviti pri skrbništvu dvigala, reševanju oseb, ujetih v dvigalu in rednem vzdrževanju dvigala. Za takšna navodila, ki jih ni pripravil monter dvigala, mora lastnik pridobiti njihovo potrditev od pooblaščene organizacije. Lastnik mora ta navodila nemudoma zagotoviti.

Druge obveznosti lastnika dvigala:

• vzdrževanje dvigala poveriti vzdrževalcu, ki izpolnjuje predpisane zahteve,
• reševanje ujetih oseb poveriti reševalcu, ki izpolnjuje predpisane zahteve,
• skrbništvo poveriti skrbniku, ki izpolnjuje predpisane zahteve, skrbeti za redno vzdrževanje dvigal, da zagotovi zanesljivo delovanje v skladu z navodili monterja dvigala,
• zagotoviti, da sta ime in telefonska številka vzdrževalca pritrjena znotraj kabine in jasno vidna ter na razpolago uporabnikom dvigala,
• skrbeti za kontrolo delovanja dvigala tudi v času med posameznimi periodičnimi tehničnimi pregledi in nemudoma obvestiti vzdrževalca o nenormalnem delovanju dvigala ali nenormalni spremembi neposredne okolice,
• izklopiti pogon dvigala oziroma preprečiti njegovo uporabo v primeru, če pomanjkljivosti ali poškodbe ogrožajo varno uporabo dvigala ter o tem obvestiti vzdrževalca,
• omogočiti varen in prost dostop do dvigala vzdrževalcu in ga obvestiti o nevarnostih na področjih, kjer se izvaja vzdrževanje,
• omogočiti varen in prost dostop reševalcu in skrbniku dvigala,
• zagotoviti redne tehnične preglede dvigal,
• zagotoviti, da so v kontrolni knjigi dvigala vpisani podatki o vzdrževalcu, reševalcu in skrbniku dvigala.

26. člen pravilnika o varnosti dvigal

Reševalec oseb iz dvigala mora biti usposobljena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba (v nadaljnjem besedilu: reševalec), ki v imenu lastnika skrbi za reševanje oseb iz dvigala. Seznanjen mora biti z navodili za uporabo in reševanje oseb iz kabine dvigala in jaška ter z ustreznimi deli kontrolne knjige.

Za reševanje iz dvigala se lahko imenuje tudi vzdrževalec, če izpolnjuje zahteve iz tega člena. Naziv, ime in naslov ter telefonska številka reševalca morajo biti vpisani v kontrolno knjigo dvigala. Med obratovanjem dvigala mora biti omogočen stik z reševalcem iz kabine dvigala.

Dvigalo mora biti povezano z reševalcem prek sistema sporočanja in alarmiranja na daljavo za klice v sili. V izjemnih primerih, npr. v enostanovanjskih stavbah, ali v poslovnih objektih s stalno recepcijo, je dopustna dvosmerna govorna povezava do tega mesta pod pogojem, da s tem v nobenem primeru ni zmanjšana hitrost in strokovnost reševanja ujetih oseb v dvigalu.

Reševalec mora izpolnjevati naslednja organizacijska merila:

• reševalec ali osrednja reševalna enota mora biti vselej, ko obstaja možnost, da kdorkoli uporablja dvigalo, pripravljena za reševanje oseb iz dvigala in imeti osebje na razpolago,
• v skladu s številom dvigal, povezanih z reševalcem oziroma reševalno enoto prek sistema za sporočanje in alarmiranje na daljavo, mora razpolagati z zadostnim številom reševalnega osebja,
• reševalno osebje mora imeti možnost priti do zadevne stavbe in zadevnega dvigala, zlasti do mesta za reševanje,
• čas med klici v sili in vzpostavitvijo stika z osebami v kabini mora biti kar najkrajši,
• čas med klici v sili in prihodom reševalcev k zadevni stavbi ter zadevnemu dvigalu ne sme presegati 2 uri, razen če gre za nenormalne pogoje (prometni zastoji, sneg, nalivi itd.),
• reševalno osebje mora nemudoma obvestiti osrednjo reševalno enoto, da je prišlo k zadevni stavbi in zadevnemu dvigalu, v vsakem primeru pa ne kasneje kot v trenutku dejanske rešitve ujetih oseb; to je treba vnesti v dokumente osrednje reševalne enote, ki vodi seznam vseh klicev v sili in reševalnih posegih,
• na zahtevo morajo podatki o klicih v sili in reševalnih posegih ter odzivnih časih biti dostopni pristojnemu inšpektoratu.



Postopek reševanja iz dvigal

Naš varnostno-nadzorni center je opremljen tako, da omogoča priključitev raznih komunikacijskih naprav, ki ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 81-28. Te naprave se preko fiksnega ali mobilnega telefonskega omrežja povežejo z varnostno-nadzornim centrom, ki ob dospelem klicu avtomatično prepozna dvigalo, iz katerega prihaja klic. Hip za tem lahko operater v varnostno-nadzornem centru vzpostavi govorno povezavo z ujetimi v dvigalu, jim da ustrezne informacije in jih pomiri.

Nato pokliče usposobljenega varnostnika ali najbližjo intervencijsko skupino ter jim da napotke za reševanje. Varnostnik oziroma intervencijska skupina v najkrajšem možnem času prispe do dvigala in prične z reševanjem ujetih oseb. Po končanem reševanju obvesti varnostno-nadzorni center in pusti dvigalo v izklopljenem stanju. Operater v varnostno-nadzornem centru nato obvesti vzdrževalca dvigala, da pripravi dvigalo za ponovno uporabo. Ves potek reševalne akcije (komunikacija) se avtomatsko posname v našem varnostno-nadzornem centru.

Neustrezen postopek reševanja iz dvigal lahko povzroči nevarnost tako za uporabnike dvigala kot tudi za reševalce, zato smo se na izvajanje nove storitve v Sintalu temeljito pripravili. Kakovost storitve zagotavlja tudi strokovna usposobljenost naših interventov, ki bodo s svojim hitrim posredovanjem skrajšali in omilili posledice neljubih dogodkov.

Viri:
Pravilnik o varnosti dvigal (Ur. l. RS št. 83/07),
Seminar o novostih Pravilnika o varnosti dvigal, mag. Ivan Božič, univ. dipl. inž. el.