"Varovanje je bilo strogo, a prijazno," o varnosti na olimpijskih igrah v Sočiju pravi Bogdan Gabrovec, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije. Brzostrelci so se sprehajali med obiskovalci, a so delovali prej vljudno kot grozeče.

Soči, Ljubljana - O varovanju olimpijskih iger smo se prepričali na lastne oči. Povprašali pa smo tudi Bogdana Gabrovca, podpredsednika olimpijskega komiteja Slovenije, ki se je v vlogi funkcionarja udeležil že kar nekaj olimpijskih iger in jih tako lahko tudi primerja. Pogovor z njim objavljamo spodaj.

Brez akreditacije nikamor

Gospod Gabrovec, skozi kakšne postopke je moral iti obiskovalec olimpijskih iger?

Že na letališču v Sočiju je moral čisto vsak gost skozi temeljit pregled, prav tako njegova oprema. Varnostno osebje je izvajalo osebne preglede »na dotik«, območja pa so bila pokrita tudi z izredno občutljivimi detektorji kovin, ki jim ni mogel uiti niti kovanec, preverjali so, ali je v plastenkah eksploziv ali alkohol (tudi vnos tega je bil prepovedan) … Vozila so pregledovali s psi. Resnično verjamem, da nihče ni mogel ničesar skriti in pretihotapiti.

Za vstop v vsako posamezno olimpijsko območje je bila potrebna posebna akreditacija, brez tega nisi prišel nikamor.

40 tisoč ljudi za varnost: Realna ocena, veliko skritih

Po nekaterih podatkih je v Sočiju skrbelo za varnost okoli 40 tisoč ljudi. Se vam zdi to realna ocena?

Moram reči, da če jih je bilo toliko, so bili izredno dobro skriti oziroma neprepoznavni. A številka po vsej verjetnosti drži, saj so se organizatorji potrudili varnostne ukrepe narediti čim bolj neopazne.

Velik del osebja notranje varnosti je bil gotovo »skrit« tudi v drugih vlogah, denimo prostovoljskih. Vsaka destinacija, vsak hotel je imel ob vidnem – uniformiranem - varnostnem osebju še tako imenovani prikriti del.

Kakšnih varnostnih ukrepov pa so se še posluževali?

Kdor ni iz tega posla, verjetno niti ni opazil posadke na strehah, vrhovih, ob poti, pa denimo kupov, ki so bili videti kot s snegom pokriti bunkerji, skrivali pa so vojaška vozila.

Helikopterskih postojank seveda niso mogli skriti na tak način, so se pa potrudili, da so jih prebarvali v prijazne barve, tako da niso preočitno kazala vojaške prisotnosti. Tudi na cestah so bile številne pozorne patrulje. Če se je vozilo ustavilo, so v nekaj minutah prišli povprašat, ali je kaj narobe, ali morda potrebujejo pomoč…

Seveda pa so hkrati preverili vozilo in njegove potnike.

Gosto nameščene so bile varnostne kamere, celo na cepelinih. Verjetno je tudi tehnologija toliko napredovala, da so varnostni ukrepi lahko bolj subtilni.

Kljub ostrim preventivnim ukrepom so bile za vsak primer na preži še specialne enote.

Strogo, a prijazno varovanje v primerjavi z drugimi olimpijadami

Kakšna je bila varnost v primerjavi z drugimi olimpijadami?

Bil sem na igrah v Atenah, Pekingu, Londonu. Varnost je bila v Sočiju na zelo visokem nivoju, zanjo so porabili tudi daleč največ denarja, okoli tri milijarde evrov, bila pa je v primerjavi s prejšnjimi igrami bolj prijazna. Vsak pregled so opravili z nasmehom, natančno, a prijazno.

Kaj pa olimpijske vasi?

Vasi so bile ograjene z visoko kovinsko ograjo, ki je bila na vrhu opremljena še z bodečo žico. Na vsakih dvajset metrov sta se ponovila reflektor in videonadzorna kamera.

Za vstop v vas so bila potrebna še dodatna dovoljenja. Lahko je prišel nekdo z akreditacijo najvišjega ranga, a brez posebne akreditacije za vstop v vas ni prišel nikamor. Ko pa si bil enkrat noter, se je vse zdelo povsem normalno, kot prijazno mestece. Od znotraj se celo ograje in bodeče žice ni opazilo.

Ali so takšne na videz blage ukrepe uporabljali tudi, da bi postala v očeh svetovne javnosti Rusija gostoljubnejša dežela?

Gotovo so se odločili za takšen način tudi zaradi zahodnih obiskovalcev in gledalcev. Pred in med igrami je bilo sicer tudi veliko lažnih objav o slabi organizaciji, nedokončanosti …

Organizatorji so svoje osebje naučili, da svoje ruskosti, robatosti niso kazali navzven, izšolali so jih, da so kazali prijaznejši obraz Rusije.

Katere so bile najhujše varnostne grožnje?

Najhuje bi lahko bilo seveda, da bi kakšnega od objektov po domače rečeno spustili v zrak. Zato so organizatorji poleg vseh sprotnih pregledov oseb, ki so prihajale na prizorišča, pregledovali tudi prizorišča sama, v času med prireditvami pa so objekte striktno praznili.

Gotovo pa denimo najvišjim gostom ni bilo potrebno skozi postopke pregleda?

Skozi enake postopke so šli vsi, tudi predsedniki. Edina razlika je bila, da so šli protokolarni obiski skozi svoje trase. Prav tako pa so morali iz vozil, pregledana so bila tudi ta. Pregledi so bili zelo natančni, a prijazni. Varovanje v Sočiju je bilo zelo prilagodljivo, toda nikoli na račun varnosti.

pogovarjal se je Grega Zakrajšek

Fotografije: Sintal

Svoje izkušnje lahko delite z nami na www.facebook.com/sintal.koncern