Menu
V našem okolju so prisotne številne snovi. Nekatere so okoli nas že od nastanka planeta Zemlje. Takšen je tudi uran in z njim povezan radon.
Radon je naravni radioaktivni plin, ki nima ne vonja, ne okusa, ne barve, in nastane v razpadni verigi naravnega urana. Radon je, za razliko od drugi snovi, ki nastanejo pri radioaktivnem razpadu urana, plin. Ostale snovi so namreč v trdnem agregatnem stanju. Ker je radon plin, se lahko od mesta nastanka dokaj enostavno širi v okolje.
Radon je nevaren za ljudi, ker ob razpadu oddaja alfa sevanje, ki je približno dvajsetkrat bolj nevarno od gama ali beta sevanja. Ne smemo pozabiti, da radon, kot plin, vdihujemo in ga s tem dobimo neposredno v pljuča. Ta so med najbolj občutljivimi organi na sevanje. Skupek vseh teh dejavnikov povzroča, da je za človeka radon zelo škodljiv.
Prisotnost radona
Velikokrat se vprašamo, kje vse je radon prisoten. Seveda je v vseh zaprtih prostorih. Imamo ga doma, na delovnem mestu, vikendu in hotelu. Na prostem so njegove koncentracije dokaj zanemarljive.
Vsak deseti rak posledica radona
Škodljivost radona nakazuje, da je velik povzročitelj raka pljuč.
Znanost pravi, da naj bi bil vsak deseti rak na pljučih posledica radona. V Sloveniji zaradi pljučnega raka letno umre okoli 1200 ljudi. Torej je kar nekaj smrti v Sloveniji neposredna posledica izpostavljenosti radonu. Posebne obravnave radona v zakonodaji z vidika varnosti in zdravja pri delu trenutno še ni. Radon je v zakonodaji obravnavan s strani varstva pred ionizirajočimi sevanji. V Uredbi o nacionalnem radonskem programu je kot referenčna vednost koncentracije radona v zaprtih bivalnih in delovnih prostorih navedena vrednost 300 bekerelov na kubični meter. Torej, če je ta vrednost na delovnem mestu presežena, mora delodajalec izvesti ukrepe za znižanje koncentracije radona.
Najbolj izpostavljene slovenske regije
Radonska uredba trenutno prepoznava 51 občin, kjer so pričakovano povečane koncentracije radona. Gre predvsem za občine iz notranjske, dolenjske in obalno-kraške regije. Ker se meritve izvajajo tudi v drugih predelih Slovenije, se predvideva, da se bo število občin zanesljivo povečalo, saj so bile visoke koncentracije radona izmerjene tudi v nekaterih gorenjskih, koroških in štajerskih občinah. Največje izmerjene vrednosti do sedaj so bile v občinah Idrija, Cerknica, Ribnica in Loški potok.
Zmanjševanje koncentracije in sanacija objektov/stanovanj
Najbolj enostaven način za zmanjšanje koncentracije radona je prezračevanje prostorov, čeprav se pri njem lahko pojavijo toplotne izgube. Mest, kjer radon prodira v stavbo, sicer ni veliko. To so predvsem razpoke v talni plošči, razpoke na stikih talne plošče in zidov, razni jaški in odprtine, dimniki itd. Če so koncentracije višje od 1000 bekerelov na kubični meter, moramo razmišljati o uvedbi prisilnega prezračevanja, s katerim zrak in radon v njem odvajamo iz prostora. Če tudi ta ukrep ne zadošča, lahko uredimo odvajanje radona izpod talne plošče. To pomeni, da pod talno ploščo izdolbemo luknjo, vanjo namestimo cevi, ki jih potegnemo izpod talne plošče, in na koncu cevi namestimo ventilator. Na ta način odvajamo radon izpod talne plošče in preprečimo prehajanje plina v stavbo.
Merjenje radona
Radon lahko izmerimo na več načinov. Najcenejši način je z metodo z detektorji sledi. Ta način uporabljamo, ko nas zanima povprečna vrednost radona preko daljšega obdobja, običajno je to dva meseca.
V Sloveniji meritve izvaja ZVD Zavod za varstvo pri delu. V vseh letih do sedaj so izvedli na tisoče meritev radona. Detektorje sledi lahko z navodili prejmete po pošti, ki jih nato namestite v prostor. Po dveh mesecih jih v priloženi kuverti vrnete v laboratorij, kjer jih analizirajo.
Če želimo vedeti, od kje radon prihaja v stavbo, lahko strokovnjaki iz ZVD izvedejo zahtevnejše meritve, ki se izvedejo na dotični lokaciji in so tudi pokazatelj vira radona.
Povpraševanje glede meritev radona lahko pošljete na elektronski naslov: radon@zvd.si, več informacij je tudi na spletni strani www.zvd.si.
dr. Gregor Omahen, univ.dipl.fiz.,
predstojnik Centra za fizikalne meritve ZVD
Zadnje objave
Strokovna revija koncerna Sintal
